Interesne dejavnosti

LEV ROGI V AFRIKI

Bi lahko poimenovali tokratno potopisno predavanje, ki nam ga je pripravil pisatelj in paraplegik Igor Plohl, ki nas je obiskal v petek 25. septembra 2020 na našem društvu. V uvodu sta nam predstavnika podjetja Medico3 d.o.o. iz Domžal g. Vinko Starič in ga. Eva Bukovec predstavila urinske katetre nizozemskega proizvajalca CURAN, ki predstavljajo vrh razvoja katetrov za enkratno uporabo in razdelila tudi brezplačne vzorce za testiranje.

Nato je besedo dobil Igor Plohl in nam opisal svojo popotovanje v Afriško državo Tanzanijo. Za njegovo otroško željo, ki se je rodila ob pogledu na fotografije najvišje gore v Afriki Kilimadžaro, je izvedela soseda in prijateljica Pavla Potočnik Bela, ki ga je prijavila za oddajo na televiziji POP TV, kjer so mu nato v oddaji Dan najlepših sanj to željo tudi izpolnili. Na poti sta se mu pridružila tudi sodelavca in prijatelja Vesna Masten Gubeljak in Nenad Gubeljak, da pa je vse teklo kot mora, pa je poskrbela organizatorka, ki sicer živi v Tanzaniji Vesna Glamočanin Tibaijuka in ima tam turistično agencijo. Afriko so obiskali med 26.4. in 4.5. 2019.

Seveda so bile potrebne tudi priprave, treba se je bilo cepiti, obiskati ustreznega zdravnika, ki te pripravi na to kako postopati če slučajno zboliš. In nazadnje verjetno najpomembnejše, je treba ustrezno tudi pripraviti invalidski viziček ter s sabo vzeti orodje in rezervne dele. Z letalom so potovali z Dunaja preko Adis Abebe v Tanzanijo.

Žal se je na poti izgubil Igorjev invalidski voziček, ki je na cilj prispel z dnevom zamude, tako da je za en dan uporabljal poponoma neprimeren voziček, ki so mu ga posodili na letališču. Zanj je bil predvsem veliko premajhen. Tanzanija je 47 krat večja kot Slovenija ima 60 milijonov prebivalcev in dva uradna jezika swahili in angleščino, ki pa je ne govorijo vsi. Standard pa je precej nižji kot pri nas.

Igor je obiskal masajsko vas in tam preživel dva dni in nam predstavil njihove običaje. Možje skrbijo predvsem za živino, za vse ostalo pa ženske. Vsak moški lahko ima toliko žena kolikor jih lahko preživi. Za vsako ponavadi plača okoli 18 krav, bodoča žena pa si mora nato sama zgraditi hišo v kateri živi. Obutev si izdelajo sami iz odsluženih avtomobilskih gum. Kljub temu, da so zelo pazili kaj jedo in pijejo brez prebavnih motenj seveda ni šlo. Najbolj navdušen pa je bil seveda nad živalskim svetom, ki si ga je v živo ogledal iz posebnih terenskih vozil s katerimi se turisti prevažajo po teh parkih. Zanj so izdelali celo posebno klančino s pomočjo katere se je sploh lahko presedal v te avtomobile. Manyara, Ngorongoro in Tarangire so bili parki, ki jih je obiskal. Sloni, žirafe, podvodni konji, bivoli, zebre, levi, antilope, hijene in še marsikaj je videl v živo.

Mnoge od njih so bile samo kakšen meter oddaljene od vozila, iz katerega pa je strogo prepovedano izstopati.  Prav tako so v vseh parkih tudi oboroženi čuvaji, ki odganjajo divje lovce, ki še vedno prežijo na živali. Igor je Afriko obiskal v deževni dobi, zato je bila tudi narava precej bolj zelena kot sicer, pa še takšne gneče ni bilo. Zato pa nikakor ni mogel videti svoje največje želje, to je da bi videl goro Kilimandžaro v vsej svoji veličini, saj so vrh ves čas prekrivali oblaki. In ta želja se mu je izpolnila šele v letalu na poti domov, ko si je zasnežen najvišji vrh Afrike, ki meri v višino 5895 metrov, lahko v vsej njegovi lepoti ogledal kar skozi okno in res od blizu.

Za zaključek nam je predstavil še svoje štiri slikanice o levu Rogiju, ki seveda govorijo o njem. Povedal nam je tudi kako so nastale, sploh za prvo je zanimiva zgodba. Igor je napisal še mladinski roman Pustolovščine v Prlekiji in avtobiografsko knjigo Ne domišljaj si.

S tem se je naše druženje tudi zaključilo. Eden od poslušalcev predavanje je bil tudi mladi Aleksander, ki je v ta namen napisal nekaj besed in z njegovimi besedami bi tudi zaključil tole novičko. V petek so se člani društva paraplegikov jugozahodne Štajerske zbrali na predstavitvi potopisa: Z invalidskim vozičkom po Afriki. Tudi sam sem se udeležil predavanja in bilo je nepozabno. Gospod Igor Plohl je govoril zelo doživeto, po koncu predavanja pa sem si kupil knjigo Lev ROGI v Afriki. Imel sem se lepo in bi se še večkrat udeležil predavanja.

Aleš Povše