Page 29 - PARAPLEGIK DECEMBER 2020
P. 29

[  DELODRUŠTEV  ]








              42. ROJSTNI DAN NAŠEGA DRUŠTVA

                                                                                      MOJA PESEM

                                                                                  Moja pesem je moja beseda.
             5. decembra 1979 je bilo pred dvainštiridesetimi leti
             ustanovljeno  Društvo paraplegikov ljubljanske                   Morda premajhna in pretiha in premalo
                                                                                          svetla,
             pokrajine, ki združuje osebe z okvaro hrbtenjače in
             zastopa njihove interese. V tem času so največje društvo          da bi napolnila neskončna prostorja
             Zveze paraplegikov Slovenije vodili: Dušan Ambrož,                in v nebo zarisala žarečo sled imena ...
             Ivan Pibernik, Dane Kastelic, Gregor Gračner in
             Mirjam Kanalec.
                                                                                Moja pesem je moja nedokončana
                                                                                        možnost,
             Zahvala ustanoviteljem, predsednikom in vsem, ki so
             svoja življenja vsa ta leta posvečali vodenju društva                da se iz sebe splazim drugam,
             in pomoči paraplegikom in tetraplegikom za boljše                     v drugo dušo in druge oči
             in kvalitetnejše življenje. Naša naloga je, da si s svojim             in se slečem do golote,
             znanjem  in izkušnjami  pomagamo drug  drugemu
             še naprej na "skupni poti", na katero so nas pripeljale                  do smejoče krvi.
             različne življenjske zgodbe.                                     Na rob ustnic se splazim in jih poljubim,

                                                                                     v druga usta dihnem
             Vsem članom želimo, da bi se v svojem društvu
             dobro  počutili,  sodelavcem  pa  uspešno  delo  in              in naredim prosojne, neizrekljive vzklike,
             prijetno druženje z nami.                                           pobožam vse nečloveške vzdihe.

                                                                                Vselim se v najgostoljubnejši glas,
                                                                                    ki me pokliče iz tišine,

                                                                                  še preden rojevam besedo -

                                                                                 sled angelov na začetku sveta,
                                                                                          mene.

                                                                                In bo moja navzočnost luč v srcu.



                                                                                      Darinka Slanovec

                                                                                       in slavje v hiši.









                                                                                                         29
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34