PROJEKT »TUDI JAZ BI ŠEL NOTER«

Ob začetku projekta »Tudi jaz bi šel noter, o čemer smo že pisali tukaj, objavljamo še odgovore na najpogostejša vprašanja o pravici do dostopnosti:

Kaj pomeni pravica do dostopnosti?

Pomeni, da lahko vsaka oseba neovirano vstopi in uporablja stavbo v javni rabi. Pomeni neoviran fizični dostop kot tudi dostop do informacij in komunikacij v stavbi. Če dostopnost ni zagotovljena, to pomeni diskriminacijo.

Ali lahko zahtevam, da je stavba v javni rabi dostopna?

Da. To je vaša pravica, kot jo priznavajo slovenski in mednarodni predpisi. Gre tudi za pravico EU. Od 11. 12. 2025 je to zakonska obveznost v Sloveniji.

Kaj točno so »stavbe v javni rabi«, ki morajo biti dostopne?

To so stavbe, kot so restavracije, trgovine, storitveni prostori, upravne enote, CSD, kinodvorane, gledališča, muzeji, zdravstveni domovi, bolnišnice, šole, športne dvorane, cerkve in podobno

 Ali mora biti vsaka stavba dostopna?

Da, obstaja pa nekaj izjem. V določenih izjemnih primerih zakon dopušča, da stavbe ni potrebno prilagoditi, če bi to pomenilo nesorazmerno (preveliko) breme za lastnika. Pri tem se praviloma upošteva kdo je lastnik stavbe, kakšni so njegovi prihodki in morebitne zgodovinske, arhitekturne ali druge okoliščine stavbe (npr. če je stavba spomeniško zaščitena, če so tehnične rešitve zaradi stare konstrukcije stavbe zelo težko izvedljive).

Kje piše, da morajo biti stavbe dostopne od 11.12.2025 dalje?

Rok je določen v 9. in 38. člen Zakona o izenačevanju možnosti invalidov.

Dostopnost stavb oz. prepoved diskriminacije  določata tudi Konvencija o pravicah invalidov Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki obe zavezujeta tudi Slovenijo.

 Kaj lahko naredim, če stavba ni dostopna?

Možnosti je več:

• na to opozorite lastnika (in nam sporočite kako je šlo)
• obrnete se lahko na Zvezo paraplegikov Slovenije ali svoje regijsko društvo paraplegikov in bomo zadevo preverili in po potrebi posredovali pri lastniku
• podate prijavo pri Varuhu človekovih pravic (če je v stavbi državni ali občinski organ) ali Zagovorniku načela enakosti (če je v stavbi zasebni ponudnik storitev ali trgovina)
• na sodišču zahtevate odškodnino zaradi diskriminacije (predlagamo, da se prej posvetujete z nami)

Ali lahko dobim odškodnino od lastnika, ki nima dostopne stavbe?

Lahko. Zakon priznava denarno nadomestilo od 500 EUR dalje, če ste bili izpostavljeni diskriminaciji (npr. zaradi invalidnosti niste mogli v stavbo). V teh primerih predlagamo, da se prej posvetujete, da primer preučimo in vam nato lahko v takšnem  postopku tudi pomagamo.

Kje dobim več informacij o dostopnosti?

Več informacij o vaših pravicah glede dostopnosti in glede obveznosti lastnikov stavb najdete na posebni spletni strani dostopno.eu

Vaša vprašanja nam lahko pošljete na:

• na spletni strani: dostopno.eu
• pomoč in podaja prijave nedostopne stavbe: obrazec za sporočanje
• pri društvu: el. pošta: dce.paraplegik@guest.arnes.si ali telefon: 03/ 541 19 93, mobitel: 070/ 155 499
• pri Zvezi: el. pošta: info@dostopno.eu ali telefonu 01/ 43 27 138

Mi lahko pomagate, če najdem nedostopno stavbo?

Seveda.  Pišite nam preko obrazca na spletni strani ali po el. pošti. Priložite opis ovire in fotografije.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odraža stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.