SREČALI SMO SE V KAMPU MENINA

Po nekaj letih smo se iz spodnje preselili v zgornjo Savinjsko dolino. Kljub temu, da smo se ob Ribniku Lisjak vsa leta počutili odlično, smo se na društvu odločili, da letos zamenjamo lokacijo in srečanje izvedemo v Kampu Menina v Varpolju. Ogledali smo si tudi Mozirski gaj, vožnjo s kolesi in električnimi pogoni pa je tokrat preprečilo vreme. Termin letnega srečanja je vsako leto rezerviran za konec junija, ampak zaradi epidemije in posledično zelo natrpanega urnika z različnimi dejavnostmi v tistem času, smo letošnje srečanje organizirali ob koncu poletja in sicer 29. avgusta v Kampu Menina v Varpolju v Zgornji Savinjski dolini.

Predviden zbor kolesarjev in vseh z električnimi priklopi je bil že ob 9:00 uri pred Mozirskim gajem, ampak žal je slaba vremenska napoved ter predvsem hladno vreme tokratno panoramsko vožnjo žal preprečilo. Kljub temu nas vreme ni popolnoma pustilo na cedilu, saj nas je ob ogledu Mozirskega gaja, ki smo ga pričeli malo po deseti uri prijetno grelo. Sprehod je bil kar prava uvertura v kasnejše srečanje.

Ogledali smo si gaj, se ob tem marsikaj pogovorili, skupaj spili kavico ali pijačo ter naredili nekaj fotografij in se nato po ogledu dobre volje odpeljali v Kamp Menina, kjer so se pričeli zbirati tudi že preostali člani, ki niso prišli v Mozirski gaj. Res je, da udeležba ni bila rekordna, ni bilo pa tudi tako slabo, saj se je zbralo okoli 60 članov in njihovih svojcev. Posebej nas veseli, da so se nam tokrat pridružili tudi nekateri novi mlajši člani društva.

Najprej so nas pozdravili gostitelji iz Kampa Menina in nam ga na kratko predstavili, sledil je pozdravni govor našega predsednika Mateja Lednika in nato še pred kosilom sta nam svoje dejavnosti predstavila predstavnika zasebne rehabilitacijske klinike ITERO iz Ljubljane, ki pri rehabilitaciji uporablja najsodobnejše in najnovejše metode. Po poškodbi hrbtenjače so namreč na volje številne terapije s posebnimi robotskimi napravami, ki simulirajo hojo. Seveda nudijo še mnogo več. Žal so trenutno vse terapije še samoplačljive, ampak v bodoče upajo, da se tudi to spremeni. Sledilo je kosilo, kjer smo tokrat svoje brbončice razvajali ob hrani z žara in specialitetami izpod peke nato pa seveda še druženje.

Tudi na glasbo nismo pozabili, ampak tokrat smo jo vrteli kar po računalniku tako da je bilo za vsakega nekaj. Kljub temu pa nam vmes zapela tudi Alja Kroflič in vse skupaj malo popestrila. Kamp Menina ponuja številne možnosti za preživljanje prostega časa. Naši člani sicer najraje pokramljajo med sabo, ker se bolj redko vidijo, ampak seveda to ni dovolj. Tako smo igrali ročni nogomet, namizni tenis, nekateri so se odpravili na mini golf, naš član Gašper iz Mozirja pa je tokrat poizkusil veslanje na manjšem jezeru sredi kampa. Naš podmladek, vsaj nekateri, pa so svoj pogum preizkušali v adrenalinskem parku.

Kamp ponuja še marsikaj, ampak tokratno vreme žal ni preveč sodelovalo in nekatere stvari so pač ostale še za drugič. Najvažnejše je, da smo se po dolgem času zopet srečali, da ni manjkalo dobre volje in se zopet spomnili časov, ko je bilo brezskrbno druženje nekaj običajnega. Upam, da se v zgornjo Savinjsko  dolino še vrnemo, mogoče že prihodnje leto.

Aleš Povše

Dodaj odgovor